K.L.O.B.I.

Kronika Labilnega Obširnega Blogerskega Individuuma

Arhiv za 'Osebno' Kategorija

Domišljiski spis

Objavil klobi dne 31.08.2007

Tole sem našel med starimi dokumenti, gre za domišljijski spis iz osmega1 razreda, približno šest let nazaj, mene je spravil v smeh. :D

Športni dan

(Spis z razmišlanjem)

 

»Športni dan bo!« sem slišal na hodniku in takoj pomislil na dan, ko cel dan »športaš«, naslednji dan, pa večina učiteljev ne sprašuje. Čeprav so nekateri športni dnevi dobri ali kar odlični, se ravnateljstvu redko primeri, da organizira odličen športni dan. Večinoma grem kamor me najbolj veseli, toda včasih take možnosti ni. Odločitev, kam bi rad šel gre postopoma, najprej se odločim kam ne bi rad šel, potem vprašam kam bodo odšli drugi in potem se na podlagi podatkov odločim (zelo matematično, kajne). Seveda je treba na športnih dneh upoštevati tudi pripravo, npr. če se bomo popeljali v neznano(beri: bogu za hrbtom) z »muzejskim« avtobusom z neudobnimi sedeži, bo ta dan propadel.

No, na športnih dnevih pa lahko zagode tudi vreme. Tako nam jo je zagodla megla na Krvavcu. Ko smo se peljali s sedežnico proti vrhu, nas je(mojo skupino)zajela megla. Na vrhu smo se dogovorili z učiteljem, da smučamo v vrsti. Toda…

»Ej, mali, kje je ´tovariš´,« sem vprašal mlajšega učenca, ki je smučal za učiteljem. »Ne vem, ne vidim ga več!«. Takrat je vse preletel strah, ustavili smo se. Izgubljeni na smučišču, nikjer nobene žive duše, samo mi sami, se bomo kdaj rešili, bomo padli v prepad preden bomo uzrli prve znake civilizacije!? Take misli(mogoče malo manj pesimistične) so šle čez vse glave. Toda mimo nas se je prismučal starejši gospod(»dedi«). »Na pravi poti smo,« je zaklical Grmovšek, »smučajte naprej!«. Toda megla je bila gosta, prebijali smo se stežka in počasi, misel na smrt(mogoče spet malo pesimistično) nas je spremljala, toda pokazala se je žičnica, ki je peljala nad progo. »Še vedno smo na pravi progi,« sem se veselil,»Še malo do konca, še malo!«. In prišli smo pred Plažo(brunarico), se ulegli na ležalnike in si oddahnili od vseh skrbi, ki so nam ležale na plečih. Tovariš je prismučal za nami nekaj trenutkov zatem. Veseli, da smo ga našli smo nadaljevali smuko.

No mogoče sem malo pretiraval s pripovedovanjem, toda vse to se je res zgodilo, mogoče malo manj akcijsko.

  1. 8.b []
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Osebno | 10 komentarjev »

Mojih pet stvari

Objavil klobi dne 14.05.2007

No, ker je očitno popularno objavljati svojih najljubših pet predmetov bom še sam pristavil svoj piskerček. Spodaj pa so še linki do drugih :) Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Osebno | 3 komentarjev »

Ponosen na medaljo

Objavil Janša Nejc dne 11.05.2007

Danes se je zgodilo že četrtič v treh letih: dobil sem medaljo :D ! Pa to ne kakršnokoli medaljo, ampak v ligi šentjoških hribov in dolin, kjer naša ekipa ŠD Setnika uspešno nastopa, sem dosedaj najhitreje dobil medaljo. Že v drugem krogu! To je medalja za najboljšega strelca!

Naša ekipa lansko leto, ko smo bili na ligi skupno drugi.

Danes je bil kar naporen dan. Imeli smo kot zadnji tekmo na sporedu, začelo se je oblačiti, pihalo je kar veliko. Vendar nam ni vzelo tistega zmagovalnega duha, da smo drugič zapored zmagali na tej ligi. Sicer nasprotnik se je pogumno držal, a vendar smo se na koncu veselili mi. Letos pa verjetno spet načrtujemo pohod na vrh lestvice. In verjetno nam bo uspelo! Torej zdrav duh v zdravem telesu velja!

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Osebno | 3 komentarjev »

Ne čakaj pomladi…

Objavil Janša Nejc dne 11.05.2007

… ne čakaj na maj… No, jaz sem ga dočakal zelo zelo optimistično. Prvič, da bom zvozu vse izpite oz. jih čimveč narediti (kar bo zelo težka naloga, saj se vedno kaj novega zgodi na blogu). Po  prvomajskih praznikih pa se mi je zvrtelo v glavi kot še nikoli. Prva prava ljubezen se ti zgodi, ko najmanj pričakuješ. In to je res. Sedaj se mi je svet nekako postavil na glavo, zdaj mi gre vse super, enkratno, What a Feeling!!!!

Maj je res prekrasen mesec, to opažam šele sedaj. Je obdobje, ko se ravno pomlad počasi seli v poletje, vse je zeleno, rože so že zacvetele po travnikih. Vedno me prijeten piš vetra pozdravi, ko se sprehajam po cesti, ponoči me v večini zvezde pričakajo, da se nagledam njih svetlobe. In pa luna! Verjetno je ona kriva za vse to, kar se mi dogaja. Ah, rožce povsod, povsod se črički že slišijo, v ozadju slišim šumenje morja, pekoče sonce… Poletje bo kmalu tu :D .

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Osebno | 1 komentar »