K.L.O.B.I.

Kronika Labilnega Obširnega Blogerskega Individuuma

Najboljša moštva Formule 1 – Mclaren

Objavil Janša Nejc, dne 20.05.2008

60.ta leta so se za britanska moštva vpisala z zlatimi črkami. Ekipe, kot so Lotus, BRM, Brabham in veliko ostalih so kot po tekočem traku osvajale naslove konstruktorskih prvakov. Bila je to era velikih premikov v formuli 1, vzniknili so novi asi v bolidih formule ena, nastajala pa so tudi nova moštva. Novozelandec Bruce Mclaren se je proslavil kot zelo dober dirkač na koncu 50.ih in na začetku 60.ih let. Postal je takratni najmlajši zmagovalec dirke za svetovni pokal, star komaj 22 let in 90 dni. Bil je med prvimi uspešnimi dirkači, ki je ustanovil svojo ekipo in z njo tudi tekmoval. To se je zgodilo leta 1963, vendar je ekipa polno sodelovala v formuli 1 leta 1966. Verjetno takrat Bruce Mclaren še ni vedel, v kako uspešno ekipo se bo le ta prelevila.

  

 Prva dirkaška leta v formuli 1 so bila trda. Prvo leto se ni ravno lepo godilo ekipi, saj niso imeli konkurenčnega motorja. V8 Ford motor, prirejen pri Serrenissimi, se je izkazal kot zelo vzdržljivega, vendar mu je manjkalo moči. Osvojili so le nekaj točk. Naslednje leto se je predstavil nov dirkalnik z močnejšim motorjem BRM V12, vendar so tokrat spet ustavili ekipo problemi z vzdržljivostjo. Konkurenčnost so pokazali naslednje leto, ko so uvedli nove Ford Cosworthove DFV motorje, ki so jih pripeljali do skupno drugega mesta med konstruktorji. Za ekipo je istega leta zmagal kar dve dirki Denis Hulme, sicer po rodu Novozelandec in pa ustanovitelj Bruce Mclaren. Z dirkalnikom M7 so ravno zaradi dobre zasnove tekmovali še do leta 1971. Vmes so se redno uvrščali visoko, leta 1969 je Denis Hulme zmagal, potem pa so zaradi vse večje konkurence imeli kar dolg post brez zmag.

 

Leta 1970 je bilo verjetno najbolj črno v zgodovini ekipe. Najprej se je ponesrečil Denis Hulme, ki si je opekel roke, ko je na preizkušnji pred Indianapolisom 500 preizkušal dirkalnik, 2. junija pa se je smrtno ponesrečil ustanovitelj moštva, Bruce Mclaren, medtem ko je preizkušal svoj dirkalnik M8D za serijo Can-Am. Ekipa v letih 1970 in 1971 ni zmagala nobene dirke. Ko pa so predstavili nov tip dirkalnika M19C, so se stvari začele izboljševati. Denis Hulme je zmagal eno dirko leta 1972, naslednje leto pa so po predstavitvi dirkalnika M23 takoj začeli z zmagami. Dve je prispeval Peter Revson, eno pa Denis Hulme. Ekipa se je te dve leti uvrstila na 3. mesto.  Leta 1974 se je za ekipo začelo novo, uspešno obdobje. Zamenjali so glavnega sponzorja, kozmetiko Yarldey za tobačnega giganta Marlboro, kot novi voznik pa je v ekipo prišel Emerson Fittipaldi, svetovni prvak iz leta 1972. Takoj so se opazile posledice napredovanja. Fittipaldi je zmagal 3 dirke in si s tem zagotovil naslov svetovnega prvaka, Mclaren pa je tudi osvojil konstruktorski naslov, eno zmago pa je prispeval Denis Hulme, ki se je še isto sezono odločil končati uspešno kariero v F1. Naslednje leto je dominiral Ferrari, vendar je Fittipaldi uspel priboriti dve zmagi in na koncu je bil v skupnem seštevku drugi za Nikijem Laudo. Eno zmago pa je za ekipo priboril Jochen Mass. Leto 1976 se je zdelo, da bo dominiralo samo moštvo Ferrarija, vendar je po grozoviti nesreči na Nurburgringu Nikija Laude Mclaren prevzel pobudo. James Hunt, ki je isto sezono na novo postal prvi voznik moštva, je že pred nesrečo v sezoni zmagal dve dirki, od nesreče naprej pa je prednost Nikija Laude vztrajno izničeval. Pred zadnjo dirko je imel Niki Lauda še 3 točke prednosti, vendar je na zadnji dirki ugnal to prednost in je postal svetovni prvak. Tisto sezono je James Hunt vse skupaj zmagal kar 6 dirk. Mclaren pa je osvojil tistega leta drugo mesto med konstruktorji. Po tej sezoni pa so se začeli slabši časi za Mclaren. Po predstavitv novega modela M26 je sicer naslednjo sezono James Hunt zmagal 3 dirke, vendar se je kaj kmalu pokazalo, da dirkalnik ni več konkurenčen. Prišlo je obdobje krize v moštvu. Nezaželjeni relzutati in pa slab dirkalnik so kar vpili po spremembi, kar se je v letu 1980 tudi zgodilo.

1980 so se v ekipi Mclaren odločili, da bodo na vrh moštva postavili takrat dokaj neznanega Rona Dennisa. S seboj je pripeljal novega konstruktorja Johna Barnarda, ki se je ravno ukvarjal z uvajanjem nove tehnologije bolidov. Uvajati je začel karbon v celotno sestavo bolida. Tako je bolid naredil lažjega in hkrati tudi trdnejšega. Leta 1980 še ni bilo polno uspehov, ravno tako ne leto 1981. Leto 1982 pa je končno po dolgem času spet videlo Mclarnovega dirkača na vrhu. John Watson je v tej sezoni zmagal dvakrat, vedno pa je bila vsaka njegova zmaga nekaj posebnega. Drugi dirkač Niki Lauda pa je prav tako v tej sezoni zmagal dvakrat. V skupnem seštevku je bil Mclaren drugi v konstruktorskem seštevku, John Watson pa se je do konca sezone boril za naslov svetovnega prvaka. Ron Dennis je začel preko svojih sodelavcev investirati v TAG Porsche turbo motorje. Za leto 1983 so še tekmovali z Fordovimi Cosworthi, na koncu te sezone pa so že začeli tekmovati s turbo motorji. Sezona 1983 je za Mclaren prinesla eno zmago, vendar je bila ta zelo posebna. Po dolgem času sta Mclarnova dirkača osvojila prvo in drugo mesto, še večji čar pa je bil, da sta na dirki štartala iz 22. oz. 23. mesta, dirko pa je zmaga John Watson. Naslednje leto pa se je začelo obdobje dominance Mclarna. 1984 je bilo leto, ko je prvič v celotni sezoni deloval TAG Porsche turbo motor, v ekipo pa je na novo prišel tudi Alain Prost. Dirkača sta nanizala zmage na kar 12 od 16 dirk. Niki Lauda je zmagal na 5ih dirkah, Alain Prost pa na 7ih, vendar je na koncu sezone postal svetovni prvak Niki Lauda, zmagal pa je samo za pol točke prednosti pred Alainom Prostom. Naslednje leto pa se je potrpljenje Alaina Prosta splačalo. Nihče ga to sezono ni mogel dohiteti, zmagal je na 5ih dirkah, medtem ko njegov moštveni kolega Niki Lauda ni imel tako uspešne sezone, saj je zmagal ob obilici odstopov samo enkrat. Mclaren je še vseeno osvojil konstruktorski naslov. V letih 1986 in pa 1987 so ostali v bitki za naslov, vendar je TAG Porsche postal premalo konkurenčen motor. Alain Prost je še leta 1986 osvojil naslov svetovnega prvaka v neverjetnem finalu. Ron Dennis se je zavedal, da mora naresti neko spremembo. Videl je, kako močni so nastali Hondini motorji in tako je za sezono namesto TAG Porsche turbo motorjev v svoje bolide vstavljal Hondine motorje. Odločitev se je izkazala za zelo briljantno, še bolj briljantna poteza pa je bila ta, da se je k Mclarnu preselil mladi obetavni dirkač Ayrton Senna. Sezona 1988 se bo za vedno zapisala v zgodovino formule 1, kajti tako dominantne še ni bilo. Mclaren je zmagal kar 15 od 16ih dirk. Od tega jih je Alain Prost zmagal 7, Ayrton Senna pa kar 8 in je tako tudi zasluženo osvojil svoj prvi naslov svetovnega prvaka. Mclaren pa je bil v konstruktorskem prvenstvu daleč pred ostalimi in je zlahka osvojil konstruktorski naslov. Prišlo pa je tudi do manjše krize v Mclarnu naslednje leto. Rivalstvo med Alainom Prostom in Ayrtonom Senno je postalo vse večje. Mclaren je sicer tudi v sezoni 1989 dominiral, vendar so notranja trenja postajala vse večja, vse do dirke na Japonskem. Takrat pa je počilo med Prostom in pa Senno. V 46tem krogu je, ko je videl, da ga Senna prehiteva, Prost mu zaprl pot in tako sta obadva trčila. Senna je nadaljeval dirko, vendar so ga na koncu dirke diskvalificirali. Tako je na koncu sezone prvak postal Prost, vendar mu Senna za to namero ni nikoli dokončno odpustil. Mclaren je tudi to leto zmagal v konstruktorskem prvenstvu

 

Leto 1990 se je začelo brez Alaina Prosta, ki je šel k Ferrariju, od Ferrarija pa so k Mclarnu dobili Gerharda Bergerja, ki je postal eden najboljših prijateljev Ayrtona Senne. Tako so se stvari znotraj Mclarna pomirile, Ayrton pa je dobil nov zagon, rival ni bil več v isti ekipi in tako je lahko se koncentriral samo na to, kako bo premagal Prosta in s tem Ferrarija. Do konca sezone sta bila odločen boj, na končni dirki pa je Senna poskrbel za kontroverzijo. V prvem ovinku je hotel po notranji strani prehiteti Prosta, ta mu je pot zaprl, zato sta trčila skupaj, prvak pa je postal Senna skupaj z Mclarnom. Naslednje leto je podobno Mclaren dominiral, vendar se mu je nevarno približal Williams z Renault motorji. Ayrton Senna je tega leta spet postal prvak, tako kot Mclaren, vendar je bilo čutiti, da je Mclarnu počasi začela pohajati sapa. Hondini motorji niso bili več to, kar so bili dve leti prej. Še najbolje se je pokazalo naslednjo sezono, ko se Mclaren s Hondo ni niti približal Williamsu in Renaultovi moči motorja. Senna ni bil ravno zadovoljen z napredkom, zato je hotel iti k bolj konkurenčnem Williamsu, vendar mu je stari rival Prost zaprl pot. Tako je Senna ostal pri Mclarnu še eno leto. Leto 1993 bo ostalo v spominu predvsem po neverjetnih predstavah Ayrtona Senne v manj konkurenčnem Mclarnu, ki je za to sezono dobil Fordove motorje. Ayrton Senna je to sezono osvojil 5 zmag, kar je bil kar mali čudež. V skupnem seštevku pa je osvojil drugo mesto, prav tako je v konstruktorskem seštevku to mesto osvojil Mclaren. Ayrton Senna se je leta 1994 iz Mclarna preselil k Williamsu, Mclaren je izgubil veliko ime. Naslednja 3 leta je bilo zelo težko nadomestiti Ayrtona v Mclarnu. Leta 1994 so pri Mclarnu poizkusili s Peugeot motorji, vendar jih je motor pustil na cedilu. Ne Mika Hakkinen ne Martin Blundell nista mogla iztisniti veliko iz tega dirkalnika, zato so za naslednje leto podpisali pogodbo z Mercedesom-Benzom (Ilmor). Leta 1995 je dirkalnik sicer bil ravno tako neuspešen kot prejšnje leto, vendar je Ron Dennis nekako začutil, da se lahko dirkalnik in motor še precej razvijeta. Leta 1996 se je Mclarnu pridružil David Coulthard, ta prestop pa je povečal Mclarnove upe na končanje dolgega posta brez zmage. Sezona se ni ravno končala, kot bi Ron Dennis pričakoval, vendar se je moštvo počasi a vztrajno začelo pobirati. Leta 1997 so zamenjali glavni sponzor. Marlboro je po zelo dolgi pogodbi dal prednost še enemu tobačnemu gigantu – Westu. Sezona se je začela odlično, saj je na prvi dirki zmagal David Coulthard, vendar Mclaren še ni bil v tisti pravi formi. Do konca sezone so pri Mclarnu dosegli še dve zmagi, v skupnem seštevku pa so bili že spet četrti. Med to sezono so pri Mclarnu pridobili zelo obetavnega inženirja, Adriana Neweya, ki je bil glavni krivec za preporod Mclarna v letu 1998. Zmagali so kar 9 dirk, od tega jih je Mika Hakkinen kar 8, nakar je tudi zmagal v skupnem seštevku pred Michaelom Schumacherjem. Mclaren pa je tudi po dolgem času spet zmagal v skupnem seštevku. V sezono 1999 so šli v zelo velikem pričakovanju, vendar jih je Ferrari začel počasi dohitevati. Mclaren se lahko zahvali le sreči, da se je Michael Schumacher poškodoval, sicer bi verjetno on postal svetovni prvak. tako pa je še enkrat to postal Mika Hakkinen. Mclarnu pa je na koncu sezone konstruktorski naslov prevzel Ferrari.

 

Sezona 2000 je spet videla klasičen dvoboj med Mclarnom in pa Ferrarijem. Ferrari je to sezono začel sanjsko, vendar ga je Mclaren na sredi sezone ujel. Vendar se je pokazalo, da je Ferrari le preveč močan, zato je Mclarnu ostalo le drugo mesto med konstruktorji. Prišla so leta Ferrarijeve dominance, Mclaren pa se dve leti ni mogel približati temu Ferrarijevemu viharju. Leta 2001 in pa 2002 so bili bolj v svoji ligi in se bojevali za drugo mesto skupaj z Williamsom. Vendar je leta 2003 prišel njihovp ravi trenutek. Leta 2002 je namesto Hakkinena v ekipo prišel Kimi Raikonnen, ki je v svoji prvi sezoni za Mclaren že skoraj zmagal, vendar je moral do svoje prve zmage počakati na naslednjo sezono. Sezona 2003 se je za Mclaren začela zelo dobro, prvi dve dirki sta zmagala Mclarnova dirkača. Do konca sezone pa je bil v boju za konstruktorski naslov, Kimi Raikonnen pa je skoraj postal svetovni prvak. Sezona 2004 pa je bila prava mala katastrofa za Mclaren, saj jim je prvo polovico sezone zelo nagajala vzdržljivost, vendar so se proti koncu sezone le toliko pobrali, da je Kimi Raikonnen zmagal na VN Belgije. Ravno zaradi te zmage je moral nek novinar gol preteči Silverstone. Leto 2004 je bilo torej leto, ki je Mclarna veliko naučilo. zatorej so leto 2005 začeli veliko bolje. Sicer na začetnih dirkah tega ni bilo videti, vendar so na sredi sezone pritisnili na plin in ga do konca sezone držali. Kimi Raikonnen je za Mclaren to sezono osvojil 6 zmag, medtem ko je Juan Pablo Montoya, ki je to sezono k Mclarnu prišel od Williamsa, zmagal na 3 dirkah. Vseeno je konstruktorski naslov pobral Renault, svetovni prvak pa je postal Fernando Alonso. Mclaren je sezono izgubil ravno zaradi nevzdržljivosti dirkalnika. V leto 2006 so prišli z novim glavnim sponzorjem – Johny Walker, vendar je ta sezona spet bila zelo nekonkurenčna. Kimi Raikonnen ni v tej sezoni zmagal na nobeni dirki, prav tako ne njegov moštveni kolega Juan Pablo Montoya, ravno zato se je na sredi sezone odločil, da gre dirkat v Ameriko v NASCAR. Do konca sezone ga je zamenjal testni dirkač Pedro De La Rosa, ki je dosegel precej vrednih točk. Mclaren je to sezono padel na 3 mesto v konstruktorskem seštevku. Lansko sezono so pri Mclarnu dodobra premešali karte. Dobili so novega sponzorja – Vodafone, nova voznika – Fernando Alonso in pa novopečeni Lewis Hamilton. Sezona se je izkazala kot ena izmed najbolj razburljivih v zgodovini. Vse do zadnje dirke se ni vedelo, kdo bo končni prvak. V sezoni je najbolj zablestel prav Lewis Hamilton, katerega je na koncu samo slaba sreča stala končne zmage. Mclaren pa se je zapletel v afero Stephneygate, zaradi te afere pa so jim odbili vse konstruktorske točke. Drugi šlandal pa je bil, da se voznika nista dobro razumela. Posledica tega je bila, da nobeden izmed njiju ni bil svetovni prvak. Druga posledica je bila, da se je Fernando Alonso po prvi seezoni že poslovil od Mclarna, ker ni bilo po njegovih besedah pravih odnosov znotraj ekipe. Je pa bilo pravo veselje videti, kako lahko nekdo, ki še nikoli ni sedel v F1 dirkalniku, pa je že na koncu sezone skoraj zmagal v skupnem seštevku. Zatorej so v letošnjo sezono šli veliko bolj optimistično, vendar trenutno zaostajajo za Ferrarijem na tretjem mestu. Verjamem, da se bodo do konca sezone bojevali za konstruktorski naslov, po mojem pa Hamilton bo vozil zelo dobro v nadaljevanju sezone, vendar verjetno ne bo na koncu sezone svetovni prvak.

Statistika:

Dirke, v katerih so nastopali: 636

Dirke, na katerih so zmagali: 157

Konstruktorski naslovi: 8

Naslovi svetovnih prvakov: 11 (Emerson Fittipaldi, James Hunt, Niki Lauda, Alain Prost (3), Ayrton Senna (3), Mika Hakkinen(2))

Sponzorji: Yardley (1971 – 1973), Marlboro (1974 – 1996), West (1997 – 2005), Johnie Walker (2006), Vodafone (2007 – do sedaj)

Dosedanji rezlultati Mclarna

Mclarnovi Bolidi:

M2B, M4B, M5A, M7A, M7C, M9A, M14A, M19A, M19C, M23, M26, M28, M29, M30, MP4/1, MP4/2, MP4/2B, MP4/2C, MP4/3, MP4/4, MP4/5, MP4/5B, MP4/6, MP4/7, MP4/8, MP4/9, MP4/10, MP4/11, MP4/12, MP4/13, MP4/14, MP4/15, MP4/16, MP4/17, MP4/17D, MP4/18, MP4/19B, MP4/20, MP4/21, MP4/22, MP4/23

  • Share/Bookmark

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !