K.L.O.B.I.

Kronika Labilnega Obširnega Blogerskega Individuuma

Začetek atomske dobe – “Fantek” in “Debeluh”

Objavil Janša Nejc, dne 14.08.2007

6. avgust 1945 8:14 po japonskem času.

bombnik Enola Gay

Posadka bombnika Boeing B29 Superfortress z imenom Enola Gay je ravno takrat izpustila novo, na sovražnem terenu še neuporabljeno orožje. Po dveh minutah padanja je to orožje pokazalo svoj pravi obraz. Sprva se je pokazala silna svetloba, potem pa 45 sekund po blisku, ko so bili 15 km stran od eksplozije, so člani posadke letala občutili tako močan udarec, da se je letalo streslo in je malo manjkalo, da se ni zrušilo. Strelec v repu letala je opazil svetlikajočo se kroglo, ki se jm je izredno hitro približevala. Vendar so jim ušli, ko pa so zavili, so opazili, da mesta Hirošima sploh ni bilo na obzorju. Prizor, ki ga nikoli niso pozabili.


Ravno tedaj so prebivalci Hirošime skoraj brezskrbno delali v mestu. Vojaki so imeli telovadbo, ženske so podirale lesene hiše, da v primeru bombardiranja z zažigalnimi bombami ne bi bilo požarov, kajti v mestu so bile pretežno lesene hiše. Bombnikov so se že privadili, ker so jih venomer samo preletavali in mogoče spustili kakšno zažigalno bombo. Potem pa blisk. Priča na obrobju mesta je povedala, da so se po blisku listi na drevesih takoj posušili. Tisti, ki pa so bili bližje eksplozije, seveda niso preživeli. Ljudi blizu hipocentra je zaradi vročine preprosto uparilo, da so za njimi ostale samo sence. Tisti malce bolj oddaljeni so zoogleneli in so po eksploziji pomanjšani ležali po tleh, ker jim je strahovita vročina vzela vso vodo iz telesa. V okolici mesta jim je vročina prizadejala strahovite opekline. Mesto je bilo dobesedno mrtvo – samo nekaj stavb so kot čeri gledale iz morja prahu. Mrtvih na prvi dan je bilo 80.000, kasneje še 19.000, zelo poškodovanih pa 260.000.

Goba bombe takoj po eksploziji

Žrtev atomske bombe

Trgovska zbornica v Hirošimi, simbol napada na Hirošimo, po eksploziji…

… in sedaj, kjer stoji park žalovanja

V ozadju vsega nenadnega napredka v vojaški industriji pa so stali fiziki. V večini imigrantski fiziki so v Ameriki dobili novo priložnost. Začeli so raziskovati jedrsko fiziko, katere temelje je nehote postavil Albert Einstein s formulo E=mc na kvadrat. Fizikov, ki so sodelovali v izdelavi atomske bombe je bilo veliko, med njimi pa sta najbolj pomembna Enrico Fermi in pa Robert Oppenheimer. Ko so Američani dobili grožnjo od vohunov iz Nemčije, da že izdelujejo atomsko bombo, so s podpisom Alberta Einsteina dali zeleno luč ameriškim fizikom, da so začeli proizvajati atomsko bombo. V oporišču Los Alamos v Novi Mehiki so začeli leta 1943 pospešeno izdelovati atomsko bombo. Pod taktiriko in ostrim očesom generala Grovesa so v strogi tajnosti le počasi začeli izdelovati in tako so 7. maja leta 1945 sprožili 100 ton TNT, da bi videli, kakšna je škoda po takšni eksploziji. Vendar jih je atomska bomba še bolj presenetila. Trinity, kot so prvo atomsko bombo imenovali, je imela moč za kar 18.400 tonam TNT eksploziva. Atomska bomba je bila rojena.

Los Alamos

Los Alamos

V Potsdamu so se “veliki trije” – Sovjetska Zveza, Velika Britanija in pa ZDA dogovorili, kako si bodo razdelili povojno Nemčijo, ki je bila ravnotakrat poražena. Edini še ostali sovražnik je bila Japonska. Vodilni so se odločili jo napasti. Sovjetska Zveza je 8. avgusta napadla Japonsko v Mandžuriji. Amerika pa je obljubila, da bo z atomsko bombo napadla Japonsko in tako pripomogla k hitrejšemu koncu druge svetovne vojne. Kar se je tudi zgodilo.

Po prvem uspešnem napadu z atomsko bombo se japonski generali niso hoteli predati. Zato so morali Američani z drugo bombo še bolj opozorit, da je Potsdamska konferenca bila zelo resno opozorilo Japoncem, naj takoj prenehajo z vojno. 9. avgusta je v slabem vremenu ameriška posadka v letalu “Bock’s Car” poletela proti Kokuri, v sebi pa je imela drugo atomsko bombo “Debeluh”. Zaradi slabega vremena so spremenili cilj in so potem po tretjem preletu začeli leteti proti Nagasakiju. Ko se jim je odprlo nebo, da so videli mesto, so bombo odvrgli. Bomba je bila močnejša od “Fantka”, vendar je naredila manj škode, kajti okolica mesta Nagasaki je bila bolj hribovita in tako ni bilo takšnega učinka kot v Hirošimi, ki je dobesedno v ravnini. Prvi dan je umrlo 22.000 ljudi, do konca leta pa je številka narasla do 64.000. Zanimivo je, da je na drugi strani mesta, za hribom, stalo staro krščansko središče. In ostalo je ne ali zelo malo poškodovano.

Ker drugi napad še vedno ni streznil glave japonskih generalov, je cesar Hirohito vzel stvari v svoje roke. 15. avgusta je vseh Japoncem po radiu povedal, da se bo Japonska predala. In tako je bilo krvave 2. svetovne vojne konec.

Ampak ali je bilo treba odvreči atomski bombi na Japonsko, da so lahko končali z 2. svetovno vojno? Omenil sem že trmo japonskih generalov in verjetno je bilo to najbolje, kar so lahko zavezniki naredili. Kajti, če bi začeli ofenzivo na Japonsko, bi bilo verjetno še več mrtvih na obeh straneh (govorim o milijonu ali dveh mrtvih ljudi). Torej se je k sreči tudi na japonski strani našla pametna glava, da je odnehala s to morijo. Vendar vseeno ostaja dvom o koreknosti uporabe te bombe. Politično je bila atomska bomba sredstvo za dokaz, da so od takrat naprej ZDA bile prva velesila sveta. Vojaško je to pomenilo odkritje novega orožja za bolj učinkovito uničevanje vojaških ciljev. Atomska bomba je postala sredstvo množičnega uničevanja. Svetovne in vojaške velesile so videle potencial atomske bombe. Glavni cilj atomske bombe in nasploh atomske dobe je vspostaviti nadvlado drugim narodom. Tako se je po drugi svetovni vojni začelo tekmovanje v oboroževanju med SZ in ZDA. Obdobje hladne vojne je že trkalo na vrata.

Sedaj v obdobju nekakšnega “miru”, ko je hladna vojna že mimo, se še vedno poraja vprašanje o smislu oboroževanja. Jedrske bombe se sicer postopoma uničujejo, a vseeno obstaja strah, da bo nek nori general pritisnil na rdeč gumb in potem… Osebno ostro obsojam takšno oboroževanje, saj če se bo začela tretja svetovna vojna, ne bo več stal kamen na kamnu, Zemlja bo verjetno izginila iz obličja vesolja. Albert Einstein je po vprašanju novinarja, kako se bodo bojevali v tretji svetovni vojni odgovoril:

Ne vem, vem pa, da se bodo v četrti svetovni vojni bojevali s palicami in kamni.

Še ena njegova misel:

Dragi poznejši svet! Če ne boš boljši, pametnejši in pravičnejši, kot smo (bili) mi, naj te vzame hudič!

S spoštovanjem,

Albert Einstein

YouTube slika preogleda

Dokumentarec o Hirošimi 6. avgusta 1945

YouTube slika preogleda

Slike uničenja v Hirošimi

  • Share/Bookmark

2 odgovorov v “Začetek atomske dobe – “Fantek” in “Debeluh””

  1. rok pravi:

    Ful si dobr nardil. Ful mi je pumagal. Hvala!

  2. Vid pravi:

    Nekaj je treba tukaj popravit.
    Začeli so raziskovati jedrsko fiziko, katere temelje je nehote postavil Albert Einstein s formulo E=mc na kvadrat.

    Formula E=mc na kvadrat je formula za relativno teorijo ki nima nobene veze z atomsko teorijo!
    Zato vsi tisti da je Einstain napisal osnovno formulo za atomsko bombo se motite. Einstain je podpiral ta projekt, ter bi tudi brez njega lahko ob istem času izdelali atomsko bombo, saj so takrat že dovol vedeli o cepitvi atomov.

    Drugače pa zelo dobro napisano, zanimivo in izvirno!

    Lp vid!

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !