K.L.O.B.I.

Kronika Labilnega Obširnega Blogerskega Individuuma

The Wall – Is there anybody out there?!

Objavil Janša Nejc, dne 20.06.2007

Pink Floyd – enkratni koncerti in ekspirimentalna glasba so prve asociacije, ki jih ponavadi dobimo, ko zaslišimo njihovo ime. In seveda ne smemo pozabiti na “We don’t need no education…”. Verjetno se večina izmed vas sprašuje, kje za vraga se je pobrala ta pesem, iz kje izhaja, kdo je glavni krivec za to takorekoč “antihimno” šoli. Upam, da boste odgovor na to vprašanje dobili v naslednjih odstavkih.

Pink Floyd’s most elaborately theatrical album was inspired by their own success: the alienating enormity of their tours after The Dark Side of the Moon, which was when bassist-lyricist Roger Waters first hit upon the wall as a metaphor for isolation and rebellion. He finished a demo of the work by July 1978; the double album then took the band a year to make. Rock’s ultimate self-pity opera, The Wall is also hypnotic in its indulgence: the totalitarian thunder of “In the Flesh?” the suicidal languor of “Comfortably Numb,” the Brechtian drama of “The Trial.” Rock-star hubris has never been more electrifying.

Rolling Stone

Pink Floydi so bili glasbena skupina, ki je zelo zaznamovala sedemdeseta leta. Na začetku sedemdesetih so imeli precejšnjo zalogo psihedelične in pa ekspirimentalno artistične glasbe. Iz tega obdobja si lahko zapomnemo vsaj nekaj pesmi, kot npr. Echoes, One of These Days in pa Atom Heart Mother. Ravno te pesmi najbolje predstavljajo zgodnje obdobje te skupine. Vmesni člen med psihedelično in pa v večini ekspirimentalno glasbo je album Dark Side of The Moon, s katerim se je začel pohod Pink Floydov na vrhove vseh svetovnih glasbenih lestvic. Vsi albumi, vključno z Wish You Were Here so bili plod skupnega delovanja vseh članov skupine, z albumom Animals pa so se že začeli čutiti vplivi Rogerja Watersa, njihovega glavnega pisca besedil. Po komercialnem neuspehu albuma Animals (kritiki so ga sicer pohvalili) pa je vzel vajeti v svoje roke.

Ideja za album je prišla po incidentu, ko so imeli Pink Floydi turnejo po Kanadi.

Oh, for f*ck sake stop lighting off fireworks and shouting & screaming I’m trying to sing a song! I mean I don’t care. If you don’t want to hear it. You know f*ck you. I’m sure there are a lot of people here who do want to hear it. So why don’t you just be quiet. If you want to light your fireworks off go outside and light them off out there and if you want to shout and scream well then go and do it out there…. but I am trying to sing a song that some people want to listen to. I want to listen to it.
- Roger Waters – during a concert for the ‘Animals’ tour in Montreal Quebec – 1977

Po tem incidentu je Roger Waters začutil neko odtujenost skupine z gledalci in takrat se mu je porodila ideja za nov album. Med snemanjem je prišlo do trenj med člani skupine in tako je po koncu snemanja moral iz skupine oditi klaviaturist Richard Wright. Roger Waters se je tako zameril ostalima članoma, zaradi teh trenj pa je skupina v tej sestavi obstajala še dve leti. Ravno toliko, da so posneli komercialno in kritično neuspešen album The Final Cut, ki naj bi bil nadaljevanje albuma The Wall.

Album oz. dvojni album The Wall je nekakšna rock opera, dolga 82 minut. Tu je lista vseh pesmi:

  • Disc 1
    1. In The Flesh?
    2. The Thin Ice
    3. Another Brick In The Wall, Part 1
    4. The Happiest Days Of Our Lives
    5. Another Brick In The Wall, Part 2
    6. Mother
    7. Goodbye Blue Sky
    8. Empty Spaces
    9. Young Lust
    10. One of My Turns
    11. Don’t Leave Me Now
    12. Another Brick In The Wall, Part 3
    13. Goodbye, Cruel World
  • Disc 2
    1. Hey You
    2. Is There Anybody Out There?
    3. Nobody Home
    4. Vera
    5. Bring The Boys Back Home
    6. Comfortably Numb
    7. The Show Must Go On
    8. In The Flesh
    9. Run Like Hell
    10. Waiting For The Worms
    11. Stop
    12. The Trial
    13. Outside The Wall
   

Glavna ideja albuma je bila prikazati socialno nemogoče razmere v Veliki Britaniji po drugi svetovni vojni. Glavni junak tega albuma – Pink – je že od otroštva pod nenehnimi udarci. Najprej mu je umrl oče med drugo svetovno vojno (lahko rečemo, da je ta album tudi nekakšen življenjepis Rogerja Watersa, saj je njemu ravno tako umrl oče med drugo sv. vojno), potem tiranstvo učiteljev, ki so ga hoteli potolči s svojimi pogledi na ideale takratnega človeka.

When we grew up and went to school
There were certain teachers who
Would hurt the children in any way they could
By pouring their derision
upon anything we did
Exposing every weakness
However carefully hidden by the kid
But in the town it was well known
When they got home at night
Their fat and psychopathic wives
Would thrash them within inches of their lives!

(The Happiest Days of Our Lives)

Ker je Pink bolj uporniške narave in je nadarjen za umetnost, ga ne razumejo in ga skušajo spraviti na vse načine k pameti. V svojih zrelih letih Pink postane rock zvezda, se poroči, vendar ga žena prevara. Ves potolčen po vseh teh udarcih se umakne v svoj fantazijski svet. Začne graditi svoj zid in tako se pomika v norost. Ravno zaradi tega, ker je do žene hladen in pa zadržan, ga ona prevara. Zapre se v svoj svet za zidom. Konec prvega CD-ja.

Vse bolj postaja izgubljen v notranjosti, na zunaj pa ne kaže več svojih prejšnjih lastnosti, zato mu menedžerji dodajo drogo, da se lahko pripravi za šov.
You are only coming through in waves
Your lips move but I can’t hear what you’re saying
When I was a child
I caught a fleeting glimpse
out of the corner of my eye
I turned to look but it was gone
I cannot put my finger on it now
The child is grown
The dream has gone
And I have become
Comfortably Numb

(Comfortably Numb)

Pink se zaradi svojih halucinacij zave, da je postal nek nadčlovek in tako svoje koncerte spremeni v neo-nacistične shode. Svoje poslušalce postavlja v nič in tako si prišluži sodniški proces, kjer ga glavni sodnik postavi pred zid in ga da porušiti – metamorfoza za notranji in zunanji svet. Tako se na koncu drugega Cd-ja zid podre, Pink postane dostopen zunanjemu svetu, končno osvobojen svojih notranjih halucinacij. A vseeno ostaja grenak priokus norosti, ki ji je bil priča.

Pink Floydi so znani po tem, da ne ekspirimentirajo samo v glasbi, ampak tudi v naslovnicah njihovih albumov. Za ta album so prosili karikaturista Geralda Scarfa, da jim oblikuje album. Karikatura učitelja, ki v mesoreznico stiska otroke in pa marš kladiv so postale slavne po vsem svetu. To je bil za Geralda Scarfa največji uspeh njegove kariere. Animacije, ki jih je potem še naredil, so postale pomemben člen še ene uspešnice osemdesetih, filma Pink Floyd The Wall.

Film se zvesto drži zgodbe celotnega albuma (ni čudno, saj je scenarij prispeval kar Roger Waters sam). Glavni igralec je bil Bob Geldof (Live Aid, pevec skupine Boomtown Rats), film pa je režiral Alan Parker, ki je pred tremi leti posnel filmsko uspešnico Midnight Express, za katerega je takrat še neznani Oliver Stone dobil oskarja za najboljši scenarij. To je prvi film, za katerega sem slišal, da se je soundtrack posnel že prej in tudi prvi film, ki je bil posnet po albumu.

YouTube slika preogleda

Trailer filma

Koncertna turneja The Wall se je pričela takoj po izidu albuma, na začetku leta 1980. Scena je bila enkratna – najprej so v teku prvega dela albuma zgradili iz 100 blokov iz stiroporja zid, ki so ga na koncu procesa porušili. Postavljen je med množico ljudi in pa skupino, kar se nanaša na idejo, ki se je po incidentu porodila Rogerju Watersu. Ob strani in na odru so bile lutke, čisto iste kot karikature iz albuma – učitelj na vrvici, kladivo, tudi prašiči. Specialnih učinkov je bilo veliko, od pirotehničnih pripomočkov, velikih zaslonov in lightshowa. Stalnica vseh teh nastopov je bil ti. “Master of Ceremonies”, ki je vedno na začetku povedal, kaj se sme in kaj se ne sme delati na koncertu, vmes pa ga prekine začetek pesmi In the Flesh in koncert se začne. Zaradi vseh teh megalomanskih projektov je skupino vse skupaj stalo zelo veliko denarja, vendar vseeno je bilo vredno vsakemu priti na koncert, ker je bil res veličasten. Začeli so s turnejo po ZDA, potem pa so se preselili v Evropo. Leta 1990, kmalu po združitvi obeh Nemčij, pa je Roger Waters še enkrat uprizoril veličasten koncert v mestu, ki je postalo simbol razdelitve sveta z zidom, v Berlinu.

YouTube slika preogleda

Delček koncerta v Berlinu leta 1990

Ker pa brez ekspirimentov Pink Floydi pač ne morejo, so v skladbi Empty Spaces dodali še subliminarno sporočilo, ki je več kot dovolj slišno in sploh ni skrito za besedilom pesmi. Obstaja pa skrivnost zadnje pesmi na drugem cd-ju. Ko se konča pesem, se kar naenkrat zaslišijo besede “Isn’t it this where…”, potem pa se kar takoj odreže cel stavek. V prvih verzijah albuma, ko je bil še na kaseti, je bilo na začetku albuma slišati besede “we came in …” Sam teh besed nisem slišal, torej temu ne namenjam veliko pozornosti. Otroci, ki pojejo zraven najbolj slavne pesmi “Another Brick in The Wall – part 2″ so bili izbrani iz šole, nedaleč stran od studia, kjer so člani skupine Pink Floyd snemali svoj album. Otroci niso smeli slišati nadaljevanje pesmi, smeli so samo zapeti svoj del pesmi. Ker jih pa je bilo premalo, so v studiu posnetek 12 krat presneli, da so lahko dodali impresijo, da poje to pesem veliko otrok in ne samo majhen zborček.

Uspeh je bil neizbežen. Album je postal leta 1999 23 krat platinast, v ZDA je leta 1980 pristal na Billboardu na prvem mestu in to mesto je držal 15 tednov. Singel Another Brick in The Wall (Part 2) pa je tako v ZDA kot v Veliki Britaniji pristal na prvem mestu lestvice. Revija Rolling Stone ga je v svoji objavi 500 greatest albums of all time postavila na visoko 87. mesto, ta album pa je našel mesto tudi v knjigi 1001 Albums You Must Hear Before You Die. Album je tudi dobil nagrado Grammy za najboljši konceptni album.

Ko sem ga prvič slišal, mi je zastal dih. Sprva sem Pink Floyde imel za preveč dolgočasne, predolge, vendar s tem albumom sem prvič spoznal pravo umetniško vrednost dolgih sekvenc. Impresioniralo me je že na začetku v skladbi In The Flesh, ko se na koncu pesmi kot strela iz neba pojavi zvok štuke. Nato sem ugotovil, da je to album z eno izmed najboljših pesmi, ki sem jih dotedaj slišal – Another Brick in The Wall. Ni mi bilo žal nobene minute. Ta album je bil tako drugačen od vsega ostalega, kar sem dotedaj poslušal, da me je takoj prevzel. Začel sem si predstavljati, kako bi lahko pri posameznih scenah izgledal moj bodoči film, če bi uporabil glasbo iz tega albuma. In na moje presenečenje, ko sem malo bolj brskal po internetu, sem ugotovil, da tak film že obstaja. Ko sem ga pogledal, so se mi stvari, ki jih prej nisem razumel, odprle. Videl pa sem, da ko sem poslušal album, sem si predstavljal zelo podobne slike in podobe, kot so bile kasneje v filmu. Zato vam zelo toplo priporočam: najprej poslušajte album, nato pa, ko boste že zelo dobro premleli snov albuma :D , poglejte še film.

P.s.: Mediji kot npr. mp3 posnetki še pridejo v kratkem na stran

  • Share/Bookmark

2 odgovorov v “The Wall – Is there anybody out there?!”

  1. jumeirah pravi:

    Najboljsi bend vseh casov, cudi me pa da nisi omenil (vsaj zame in mnenja mnogih) najboljsi Floydovski komad Shine on you crazy diamond! Vsekakor The Wall je masterpiece svoje vrste, ceprav pa osebno mislim da so Wish you were here, Animals, Obscured by clouds in seveda The Dark Side of the Moon boljsi albumi. Anyway Rogerja Watersa sem spet obiskal letos 2x in ga vedno bom ce ga le ujamem kje v blizini. Zal mi je da smo lani zamudili Gilmurja v Avstriji :(

  2. stesh stesh pravi:

    Ni boljšega kot poslušati Pink Floyd.

    Če se malo spoznate na Pink Floyd zgodovino, boste v Pinku našli Syda Barretta. To je še en dokaz, da je bil Syd tisti, ki je skupino gnal naprej, čeprav ga nikjer ni bilo. Brez njega ne bi bilo Pink Floyd, Wish You Were Here in Dark Side of the Moon.

    Drgač sem bil pa na Rogerju trikrat in vsakič je bil nadpovprečno dober. Hvala Bogu, da sem ga imel priložnost videt in slišat v živo.

    Aja, pri mp3jih bodi pazljiv. Nekateri so avtorsko zaščiteni.

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !