K.L.O.B.I.

Kronika Labilnega Obširnega Blogerskega Individuuma

Kronika Formule 1: Začetki (1920 – 1950) #2

Objavil klobi, dne 5.05.2007

Kaj je imel Hitler z Formulo 1? Pravzaprav kar nekaj… In kaj se je dogajalo na dirki ko je dirkač prišel v cilj sedeč na vreči pomaranč…

V dvajsetih letih so se pojavila krajša, posebno zgrajena dirkališča po Evropi. Italijanska Velika nagrada je bila sedaj na novem dirkališču Avtodrom Monza. Še eno znano dirkališče se je pojavilo v Belgiji, in sicer Spa-Francorchamps. Prvo svetovno prvenstvo je vključevalo francosko, italijansko, belgijsko Veliko nagrado in Indianapolis 500, vendar je kmalu propadlo zaradi stroškov.


Monza

Prvo (in do Gurneyevega Eagle – Weslake-a leta 1967 edino) zmago v Ameriki narejenega avtomobila je prispeval Jim Murphy, ki je z Dusenbergom zmagal na dirki za VN Francije v Le Mansu leta 1921. V dvajsetih letih sta bila med najboljšimi proizvajalci avtomobilov Bugatti in Fiat. Prvi je z osemvaljnim dirkalnikom Type 35B zmagal dirki za VN Francije in VN Španije leta 1929 ter Monaško, Francosko in Belgijsko VN leta 1930. Bugattijevi dirkalniki so bili med najlepšimi dirkalniki, ampak so imeli pomanjkljive zavore. Ettore Bugatti je po krtikah njegovih zavor dejal: »Avtomobile sem zgradil, da peljejo ne pa, da stojijo«. Fiat je leta 1923 predstavil prvi motor s turbo polnilnikom.

Velika gospodarska kriza v začetku tridesetih let je bila razlog za pomanjkanje denarja in zanimanja za dirke za VN, je pa prinesla novo ime v svet mednarodnih dirk – Tazia Nuvolarija. Njegove zmage z Alfa Romeom P3 “Monza” na dirki Mille Miglia, v Monaku in na dirki za VN Italije v Monzi so bile sijajne. Njegova zmaga na dirki v Monacu leta 1933 je bila prva v kateri so dirkači štartali s pozicij določenih s kvalifikacijskimi časi. Toda leta 1934 se je razmerje moči v dirkanju prevesilo na stran Nemčije, kjer so se pojavili tovarniški moštvi Auto Uniona (sedaj Audi) in Mercedes – Benza. Obe moštvi sta imeli na razpolago veliko denarja, ki ga je v ta namen dodelila vlada tretjega rajha in Adolf Hitler sam.

Lepi in močni nemški stroji so v dirke za VN prinesli aerodinamično obliko, poganjale pa so jih skrivnostne eksotične bencinske mešanice. Tazio Nuvolari je s temi vitkimi in odlično izdelanimi avtomobili dosegel mnoge uspehe, nobeden izmed njih pa se ne more primerjati z zmago za VN Nemčije v Nuerburgringu leta 1935, kjer je s štiri leta starim Alfa Romeom prehitel devet modernih nemških avtomobilov.

Avtomobilizem je po drugi svetovni vojni vpeljal novo tekmovanje – formulo. Najprej se je imenovala formula A, a je kmalu postala znana kot formula 1. To je bilo tekmovanje avtomobilov z 1500 kubičnimi turbo motorji ali 4500 kubičnimi motorji brez turbo polnilnika. Minimalno razdaljo, ki so jo dirkači morali prevoziti na dirki, so s 500 zmanjšali na 300 kilometrov, tako da je dirka za VN Monaca po dveh letih premora zopet zavzela svoje mesto v koledarju dirk v sezoni 1950. FIA (Federation Internationale de l’Automobile) je na sestanku tisto leto predstavila načrte za novo svetovno prvenstvo. Desetega aprila 1950 je Juan Manuel Fangio z Maseratijem zmagal dirko za VN v Pau-u, ki je bila prva dirka z oznako “Mednarodna dirka formule ena.” Mesec dni kasneje je Silverstone gostil britansko VN – prvo dirko prvenstva za avtomobile formule ena. Svetovno prvenstvo je bilo rojeno!

Tazio in dirka Mille Miglia

Nuvolari je bil zelo bolan ko je prišel na dirko. Vseeno je pridobil 29 minutno prednost pred moštvenim kolegom. Ker je uporabljal edino taktiko, ki jo je poznal je puščal dele svojega dirkalnika po celotnem italijanskem podeželju. Ferrari je začel počasi razpadati. Tudi njegov sedež se je omajal in je bil kmalu zamenjan z vrečo pomaranč. Vendar Nuvolari ni znal odnehati, čeprav je vedel, da umira in da je to zadnja priložnost za zmago. Nekateri so mislili, da se odpravlja na samomorilsko nalogo in tudi Enzo Ferrari ga je ob pogledu na dirkalnik prosil, da naj odneha. Nazadnje so mu še zavore odpovedale, ko je še kar vodil. Ni pustil nobenemu, da mu vzame to njegovo zadnjo zmago. Ko je izstopil iz dirkalnika ob koncu dirke, ga je duhovnik nemudoma odnesel v posteljo. Po njegovi zadnji dirki je 5 let kasneje umrl. Nekateri ga imajo za največjega dirkača kar jih je kdaj videl svet in se zavedajo, da verjetno podobnih »velikanov« ne bodo več videli.


Nuvolari. z Borzacchini-jem Campari-jem vsi zmagovacli Mille Miglia

  • Share/Bookmark

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !